Glavna razlika med pridelavo rdečega vina in pridelavo belega vina je v trajanju stika z jagodnimi kožicami (lupinami). Ta proces se imenuje maceracija. V sodobnem pridelovanju belega vina maceraciji največkrat izogibamo oziroma le-ta poteka zelo omejen čas in običajno pri zelo nizki temperaturi. Na drugi strani je maceracija rdečega grozdja edini način, da iz jagodnih kožic izlužimo pigment in vinu damo temno rdečo barvo.

Pridelava rosé vin je v nekaterih pogledih bližje pridelavi belega vina. Da bi dobil nežno rožnato barvo, se mora vinar izogibati dolgotrajni maceraciji ali, tako kot pri pridelavi belega vina, grozdje stiskati brez kakršnega koli stika z jagodnimi kožicami. Na ta način se izluži zgolj manjši del pigmenta, ki ustvari barvne odtenke od bledih, lososovih odtenkov do skoraj vijolične barve.

Pri Lepi Vidi je večji del roséja narejen iz hitro stisnjenega grozdja cabernet sauvignon ter manjših delov barbere in merlota, oba stisnjena po kratki 8-10 urni maceraciji. Fermentacija in zorenje vina poteka v cisternah iz nerjavečega jekla, na kontrolirani temperaturi. Na ta način ohranimo sadnost in svežino roseja.

Sivi pinot, poznan tudi kot Pinot Gris (fr.), Pinot Grigio (it.), Grauburgunder (de.), etc. Je mednarodna sorta, za katero velja, da je križanec modrega pinota in različnih francoskih belih sort. Prepoznamo ga po grozdju rožnate, včasih celo bakrene barve, ki zna presentiti tudi s posamičnimi jagodami ali pa celimi grozdi v zelenkasto rumeni barvi, kot da bi bil primer drugih belih sort.

Gojijo ga vinogradniki po vsem svetu, posebej priljubljen pa je v vinorodnih regijah severovzhodne Italije (Furlanija-Julijska krajina, Benečija).

Pri Lepi Vidi predstavlja Sivi pinot približno 20% vseh trt. Posebno pozorno skrbimo za sivi pinot v vinogradih; zniževanje pridelka z drugačno vzgojo (cordon speronato), z delnim odstranjevanjem listov, da preprečujemo gnilobo, ohranjamo pa pogoje za dovolj visoke kisline. 

Naš Sivi pinot fermentira v cisternah iz nerjavečega jekla in ga vedno ustekleničimo kot sortno vino.

Mi je vino, ki simbolizira ljubezen, timsko delo in ravnotežje. Irena in Matija, ki danes vodita Lepo Vido, imata različne preference glede vin. Matija obožuje lokalno sorto Istrsko Malvazija, znano po cvetličnem in sadnem, mediteranskem značaju, medtem ko je za Ireno Sauvignon Blanc s svojimi tropskimi sadnimi aromami in svežino, vedno na prvem mestu. Ni presenetljivo, da smo se odločili, da ju združimo.

Rezultat je uravnotežena kombinacija 70% Istrske Malvazije in 30% Sauvignoa. Aroma je harmonična mešanica koščičarjev (breskve, marelice), tropskega sadja, cvetnih not in rahlega vonja po zeliščih. To je lep primer, kako se lahko mediteranski karakter Istrske Malvazije prepleta z mednarodnim karakterjem Sauvignona Blanca.

Mi fermentira in zori v cisternah iz nerjavečega jekla, vendar ni tipična zvrst. Med procesom fermentacije sta oba dela že zmešana skupaj. Sauvignon, ki, zaradi zgodnješe trgatve, običajno fermentira teden prej, se združi s sveže stisnjenim moštom Istrske Malvazije, kar omogoča, da se njuna značaja že od začetka prepletata.

Oranžna vina, znana tudi kot macerirana vina in jantarna vina, so v zadnjih letih postala vse bolj priljubljena zaradi svoje globoke rumene barve, kompleksnega okusa in rahlo taninskega občutka v ustih. Ta slog vina se proizvaja s postopkom maceracije - dolgotrajen stik mošta z jagodnimi kožicami. Proces, ki je sicer običajen za rdeča vina.

Lepa Vida oOo (Out of Office) je poklon naši vinski tradiciji in je naša različica oranžnega vina. oOo je pridelan iz grozdja Istrske Malvazije in manjšega deleža Rebule. Obe sorti sta potrgani istočasno in tudi skupaj predelani. 

Med 10-12 dnevno fermentacijo mošt ostane ves čas v v stiku z jagodnimi kožicami, kar ustvari vino z bogato zlato barvo in polnega okusa. Iz jagodnih kožic se izlužijo manoproteini in tanini, ki dajejo oOo njegove edinstvene značilnosti.

Lahko mu rečete oranžno vino ali jantarno vino ali katero koli drugo ime. Za nas je preprosto oOo.

Ime RV predstavlja Romana in Vilmo, Irenina starša, ustanovitelja vinske kleti Lepa Vida iz leta 1988. Ime je dejansko dal Matija - najlažji način, da si je zapomnil s čim so sodi napolnjeni, je bilo zapisati oznako "RV" (rdeče vino). Kasneje se je izkazalo, da se ime popolnoma ujema z našimi drugimi vini - MI, VI ter RV.

Pridelava rdečega vina v Vipavski dolini je nekoliko večji izziv kot pridelava belih. Vremenske razmere v septembru in oktobru se lahko zelo razlikujejo. Eno leto imamo skoraj "indijansko poletje", ki je kot nalašč za zorenje poznih sort, kot sta Merlot in Cabernet Sauvignon. Vendar že naslednje leto bomo imeli 3-4 tedne mokrega, deževnega vremena, ki bo upočasnilo zorenje in povečalo skrbi vinarjev. Vseeno, z vestnim delom v vinogradu, se lahko zagotovi konstantno primerno kakovost, h čemur stremimo.

RV je zvrst Merlota in Cabernet Sauvignona, kjer dajemo naši dolini priložnost, da pokaže svoj značaj. RV je srednjega telesa, kaže svežino in sadnost v ustih, ki jo spremljajo hrastovimi notam, iz dvoletnega staranja v novih in rabljenih sodih iz francoskega in ameriškega hrasta.